Ob dnevu spomina na umrle na pokopališču v Breznu je Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Podvelka izvedla Žalno komemoracijo ob spomeniku padlih borcev med NOB. V programu je sodelovala Osnovna šola Brezno Podvelka s Podružnično šolo Lehen. Komemoracijo je usklajevala Milena Končnik, ki je uvodoma pozdravila vse navzoče. Po začetni recitaciji Žrtvam, podala jo je učenka Špela Helbl, sta venec ob spomenik položila podpredsednica Marija Hrastnik in Albert Šantl. Polaganje je s praporom pozdravil praporščak Anton Ričnik. Za uvodni nagovor je Milena Končnik zaprosila predsednika KO borcev za vrednote NOB Podvelka ,častnega občana Boruta Končnika, ki je svoje misli strnil v naslednjem prispevku:
»Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Preteklost ni nikoli preteklost je vedno sedanjost in vpliva na celotno družbo narode in politiko. Jasno mi je, da lahko lepo prihodnost ustvariš le, če si spravljen s preteklostjo. Ta trditev velja samo pod pogojem, da temelji na ne potvorjeni zgodovinski resnici. S premeteno in trajno propagando je mogoče ljudstvo prepričati, da je laž resnica in resnica laž. To je vedel že Hitler in to uporabljajo nekateri še danes. Pokopališča so nema a imajo odmevno moč spominov. Tu kjer stojimo danes je kraj skupnega spomina na ljudi, ki so ljubili svojo domovino in zanjo žrtvovali med drugo svetovno vojno svoja življenja.
Hitler je v svojem manifestu Mein Kampf jasno izpovedal, da hoče zatreti Žide, ki so zajedavska golazen in obvladati in zasužnjiti Slovane, ki so manjvredna rasa. Že ob prihodu v Maribor je zapovedal: Napravite mi to dežele zopet Nemško. Musolini je pred Roško ofenzivo naročil svojim generalom: storili bomo to, kar je storil Julij Cezar v Galiji. Požgal je uporne vasi do tal, poklal vse moške ali jih pobral v vojsko, ženske in otroke pa odgnal v sužnost.
Pričel se je izgon Slovencev med katerimi so bili tudi naši sokrajani. Okupator je nameraval izgnati 260.000 tisoč Slovencev iz ozemlja priključenega Rajhu, kar mu tudi zaradi upora naših partizanov ni uspelo.
Zmaga nad nacifašizmom je pomenila konec druge svetovne vojne, ki je pomorila 60 milijonov ljudi. Po zadnjih zbranih podatkih je Slovenija z 98.000 tisoč žrtvami izgubila 6 % svoje populacije. Padlo je 35.000 tisoč partizanov, 100.000 tisoč partizanov pa je več ali manj časa sodelovalo v partizanski vojski. Ostali so bili žrtve okupatorja v taboriščih, izgnanstvu, talcev, beguncev in žrtev kolaborantske bele garde in domobrancev in tudi izven sodnih povojnonih pobojev, ki se nebi smeli zgoditi. Ko smo danes priča begunski in migrantski krizi iz bližnjega vzhoda je treba omeniti, da se je v prejšnjem stoletju v času pred aprilske Jugoslavije iz od fašistov okupirane Primorske izselilo 480.000 tisoč Slovencev. Zgodovino je mogoče ponarejati, svobode in volje po svobodi nikoli. Upor je dal partizansko vojsko in svojo državo v državi. Prerasel je v močno armado, ki je kot člen proti hitlerjevske koalicije osvobodila Slovenijo, zasužnjeno Primorsko, prispela v Trst zadnjo bitko pa je izbojevala na Poljani 15. maja 1945. Slovenija je prvič dobila svojo državo v sklopu federativne ureditve Jugoslavije. Brez osvoboditve tudi ne bilo osamosvojitve.
Pokopališča so nema a imajo odmevno moč spominov. Pieteta do umrlih je civilizacijska pridobitev in, zahteva tudi ustrezen pokop , ki smo ga dolžni izkazati tudi vsem padlim v vseh vojskah. Obenem pa mora v zavesti našega zgodovinskega spomina ostati resnica o tem, kdo se je boril na pravi strani in kdo je sodeloval s sovražnikom. To moramo prenesti na mladi rod za katerega sem vesel, da je danes skupaj z nami. »
Izredno lep in z občutkom z odličnim veznim tekstom pripravljen program so pod vodstvom mentorice Tanje Blaznik Cvetko pripravili Špela Helbl, Nina Mravljak, Kaja Smonkar, Klemen Kozjak in Jan Planšak. Učenci so že poleg že omenjene Žalostinke Mila Klopčiča recitirali še pesem Talcev Karla Destovnika Kajuha, pesem Žalostna prav tako Karla Destovnika Kajuha ter njegovo pesem Materi padlega partizana. O naši domovini Sloveniji je razmišljal tudi učenec Tai Matjaž in svoj program so zaključili z njegovo pesmijo Slovenija moja domovina z željo, da nikoli več ne bi prišel čas, ko bi morali ponovno postavljati spomenike na katerih so zapisani ljudje, ki so se uprli nasilju.
Tudi Podružnična šola Lehen se je priključila komemoraciji z recitacijo Milana Apiha – Kje je zdaj moj očka. Z lepim poudarkom nam jo je povedala Lara Mesner.
Kakor vsako leto je sledilo prižiganje svečk padlim v prvi svetovni vojni in padlim vpoklicanim v nemško vojsko, našim preminulim članom na pokopališčih Brezno, Ožbalt, Lovrenc na Pohorju in Ribnica na Pohorju. Obiskali smo spominsko obeležje na stari šoli v Lehnu ter prižgali svečki Danici Jandl in Ediju Grubelniku na žalni komemoraciji ob Spomeniku talcev v Mariboru. Lovska družina Podvelka pa je prižgala svečko ob spominskem obeležju na Lovski koči Klančnik na Rdečem Bregu, gospa Berta Urbanc pa tudi v našem imenu preminulim v Pohorski aferi.
