Cerkev v Ožbaltu je osrednji krajevni sakralni in kulturni spomenik. Zgradili in posvetili so jo leta 1813 in z njo nadomestili prejšnjo kapelico. Prostorska stiska je bila še posebej očitna na god sv. Ožbalta 5. avgusta, ko so številni romarji v kapelici molili za zdravje ljudi in živine. Skozi stoletja je bila cerkev znano in priljubljeno romarsko svetišče. Zadnja temeljita obnova cerkve je bila končana leta 1997. Cerkveno notranjost krasijo poleg oltarja z začetka prejšnjega stoletja tudi kipi, posvečeni svetnikom priprošnjikom za zdravje živine: sv. Ožbalt, sv. Lenartu in sv. Antonu Puščavniku. Vse lesene kipe je izrezal takratni župnik in tudi pobudnik za gradnjo nove cerkve Matija Fleischman. Cerkev je enoladijska, zgrajena v negotskem slogu.
