Število prebivalcev: 284
Površina: 3,7 km2
Nadmorska višina: 351 m
Podvelka je zanimivo naselje na desnem bregu reke Drave, ki je obenem tudi središče občine Podvelka. Naselje zajema tudi del Janževskega Vrha in del Rdečega Brega. Leži sredi Dravske doline tik ob železniški progi Maribor-Dravograd, ki zajema kar znatni del naselja. Strnjeni del naselja predstavlja »ulica« od izliva potoka Velke v Dravo, po katerem izvira tudi njeno ime »Pod Velka«, do občinske stavbe. Če se sprehodite po tej »ulici«, se boste sprehodili mimo Kulturnega doma Podvelka, pošte, lekarne, vrtca, frizerskega salona, železniške postaje in večnamenske stavbe, v kateri je trgovina, restavracija, knjižnica, zdravstveni dom in sedež občine.
Kraj je bil nekdaj zgolj domovanje gozdnih delavcev. Njen razvoj se je pričel po letu 1863, ki je bila zgrajena železniška proga Maribor-Dravograd-Celovec. Železniška postaja Podvelka se je pred letom 1947 imenovala Brezno-Ribnica (še prej pa Ribnica-Brezno), najverjetneje ker je bilo v času gradnje železnice naselje Podvelka tako majhno, da so postajo poimenovali po večjih sosednjih naseljih. Kraj sam se je tako po izgradnji železnice povečal in skupaj z okoliškimi zaselki pridobil pomen. To pa se je še povečalo po 1. svetovni vojni, ko je bila zgrajena gozdna ozkotirna proga iz Josipdola. Ostanki te vedno bolj izginjajo in ostaja le še v spominu starejše generacije in starejših zapisih. Z izgradnjo železnice se je povečal tudi promet med Breznom in Podvelko, ki je takrat potekal z brodom in drugimi plovili (pozimi, ko je Drava zamrznila so pešci in vozniki konjskih vpreg, so reko prečkali kar po ledu). Promet med krajema se je leta 1911 bistveno olajšal in pospešil z izgradnjo prvega mostu, kar je še bolj prispevalo k razvoju Podvelke. Takratni most je stal približno 250 m vzhodneje od sedanjega, ki pa je bil postavljen kasneje leta 1960.
Gospodarska podoba se je skozi stoletja spreminjala, a je ves čas ostal pomembna stalnica gozd oziroma les. Danes v vaški skupnosti Podvelka uspešno deluje tovarna montažnih stavb Marles, ki ima surovinsko bazo prav v gozdovih Pohorja in Kozjaka.
