Po magistralni cesti Maribor - Dravograd, speljani ob reki Dravi, dosežemo mimo hidroelektrarne Ožbalt istoimensko naselje. Obcestno naselje na nadmorski višini 306 metrov ima podružnično šolo, pošto, cerkev, bencinsko črpalko, gostilno, trgovino in zobozdravstveno ambulanto, torej vse, kar potrebuje prijazen kraj. Ožbalška mladina si skuša urediti športna igrišča, neposredno ob elektrarni je manjši bazen, ki pomaga blažiti poletno vročino.
TURISTIČNA VASICA JAVNIK
Turistična vasica Javnik se razteza neposredno ob reki Dravi (Javniški graben). Ime turistična vasica se je izoblikovalo na osnovi projekta, ki je bil v občini Podvelka zastavljen v letu 1997. Vnuki znanih dravskih splavarjev - družina Šarman - so po izvirnih načrtih izdelali originalni splav "talijanšek". Kot prvi so ga registrirali pri svetovni agenciji Germanischer Lloyd. S tem splavom in kasneje še z enim, se je v treh letih prepeljalo in spoznavalo zanimivo splavarsko življenje, več kot 10 tisoč turistov. Za zaokrožitev splavarske ponudbe na turističnem trgu dograjujeta nosilca projekta, zakonca Šarman, gostišče, ki bo ponujalo jedi naših babic. Če želite resnično spoznati čar dravske doline, si morate privoščiti nostalgično vožnjo s splavom. pridružite se pravim splavarjem in množicam navdušenih gostov.
SPLAVARSKI MUZEJ
Reka je že od nekdaj oblikovala življenje ljudi v teh krajih. Borna zemlja ni ponujala veliko in edino priložnost so Pohorci in Kobanci videli v trgovanju z lesom. S splavi so prevažali les do Maribora in naprej na Hrvaško, vse tja do daljnega Beograda. Zadnji splav je odplul po Dravi decembra 1841, obstoj teh plovil so prekinile hidroelektrarne. Na zlato obdobje splavarstva bo tako spominjal splavarski muzej z bogato zbirko fotografij in splavarskih pripomočkov. Neposredno pod muzejem je od maja do oktobra zasidran pravi dravski flos. Vožnja z njim je za turiste pravo doživetje.
ZGODOVINSKO OBELEŽJE
To je plošča vzidana v skalo med mostom in vasjo, v spomin na Lackov odred.
SMREKA PRI HARTMANU
Slovenija je gozdnata dežela. Nič čudnega torej, če prav na robu pohorskih gozdov, ki pokrivajo površino cca 60.000 hektarov, raste najdebelejša smreka na Slovenskem, le nekaj kilometrov višje pa celo najvišja smreka v Evropi!
CERKEV
Cerkev v Ožbaltu je osrednji krajevni sakralni in kulturni spomenik. Zgradili in posvetili so jo leta 1813 in z njo nadomestili prejšnjo premajhno kapelico. Prostorska stiska je bila še posebej očitna na god sv. Ožbalta 5. avgusta, ko so številni romarji v kapelici molili za zdravje ljudi in živine. Skozi stoletja je bila cerkev znano in priljubljeno romarsko svetišče. Zadnja temeljita obnova cerkve je bila končana leta 1997. Cerkveno notranjost krasijo poleg oltarja z začetka prejšnjega stoletja tudi kipi, posvečeni svetnikom priprošnjikom za zdravje živine: sv. Ožbalt, sv. Lenartu in sv. Antonu Puščavniku. Vse lesene kipe je izrezal takratni župnik in tudi pobudnik za gradnjo nove cerkve Matija FLEISCHMAN. Cerkev je enoladijska, zgrajena v negotskem slogu.
HIDROELEKTRARNA OŽBALT
Reka Drava je zaradi izdatnega vodnega toka in oblike doline omogočila gradnjo hidroelektrarn. Ena takih je tudi v Ožbaltu. To je četrta elektrarna na slovenskem delu Drave. Zidati so jo začeli leta 1957, prvo električno energijo pa je proizvedla tri leta kasneje. Njena letna zmogljivost je 314 milijonov kWh, izkorišča 17,4 metra padca, jezero, nastalo z zajezitvijo, pa je dolgo 12,7 kilometrov.
LETNI ODER
Čudovito prizorišče v naravi, za vaškim pokopališčem, na robu vasice in gozda. Letni oder ni daleč od vaškega in prometnega vrveža, a je ravno toliko odmaknjen, da obiskovalec občuti spokojno tišino narave, ki budi domišljijo že prikazanega in pričakovanega dogajanja. Leta 2000 so tukaj pripravili prvo predstavo in krajani upajo, da bodo videli še kakšno dramsko uprizoritev, doživeli še kakšno krajevno proslavo in vsakoletna srečanja pevskih skupin narodnih in ljudskih pesmi z imenom JE PA JA SOBOTA VEČER. Dogajanje v naravnem amfiteatru bi torej res lahko postalo tradicionalno. Letni oder je turistična znamenitost kraja, saj je edino tovrstno prizorišče v Zgornji dravski dolini, ki skupaj z malim parkom in prireditvenim prostorom tvori nekakšno zaokroženo celoto.